Današnja odločitev Izvršnega odbora Košarkarske zveze Slovenije (KZS) o končanju državnega prvenstva v 1. Slovenski košarkarski ligi se na prvi pogled zdi logična in pričakovana poteza, vendar podrobnejša analiza okoliščin takšne odločitve odpira številna (pravna) vprašanja.
Odločitev je bila sprejeta na pobudo Združenja prvoligašev, ki je v izjavi za javnost zapisalo, kot sledi: ”Združenje klubov Lige NKBM je na svoji današnji korespondenčni seji z 10 glasovi ZA in nobenim proti potrdilo naslednji sklep: Potrdi se predlog KK Cedevite Olimpije za končanje prvenstva, ob tem, da se nobenemu izmed klubov, ki sodelujejo v 1. SKL v tekmovalni sezoni 2019/20, ne podeli naslov končnega zmagovalca tekmovanja. Tako, da smo KZS seznanili z našimi stališči in jih prosimo, da jih upoštevajo pri pripravi predlogov za zaključevanje tekmovanj pod okriljem KZS”.
KZS takšno odločitev sprejema v času, ko praktično vsi organizatorji športnih tekmovanj oziroma prvenstev slednja začasno ustavljajo oziroma prestavljajo. Vendar pa je bilo do tega trenutka le malo primerov, ko so se prvenstva zaključila tako kot 1. SKL (Belgija, Litva, BiH). Razlogi za prekinitev vseh športnih tekmovanj izvirajo tako iz skrbi za zdravje tekmovalcev in gledalcev, kakor tudi splošne prevencije ter ukrepov oblasti, ki vse bolj omejujejo zbiranje ljudi.
Odločitev KZS ima poleg tekmovalnega pomena velik vpliv predvsem na pravni položaj košarkarjev[1] v slovenskih prvoligaših. Slednji v veliki večini delujejo v okviru statusa samostojnega podjetnika, športnika. Gre torej za civilnopravno in delovnopravno naravo njihovega razmerja s klubom, katerega člani so. Glede na napovedi nekaterih klubov si lahko košarkarji po odločitvi KZS obetajo, da bodo klubi skušali pogodbe z njimi prekiniti (predvsem pri tistih košarkarjih, ki jim bi pogodba potekla s koncem sezone) oziroma prekiniti izplačilo vseh plač od dne, ko so igrali zadnjo tekmo letošnjega državnega prvenstva (11. 3. 2020). To pomeni, da igralci ne bi dobili dela plače za marec ter plač za mesece april, maj in junij 2020. Vprašanje, ki se pojavlja je, kaj se zgodi s tremi klubi, ki sezone v regionalni ABA ligi še niso zaključili (četudi je na sporedu samo še 1 kolo in morebitni polfinale ter finale za KK Cedevita Olimpijo)? V primeru igranja v ABA ligi sezona še ni končana.
Pravni položaj košarkarjev je mogoče ocenjevati na podlagi prava, po katerem bi se presojala vsebina njihove pogodbe v primeru spora. Pristojnost za reševanje sporov je navadno razdeljena med sodišča v Sloveniji in Košarkarsko arbitražno razsodišče (BAT). V primeru pristojnosti slovenskih sodišč se bo spor presojal ob uporabi slovenskega prava, medtem ko bo v primeru pristojnosti BAT-a arbiter spor reševal skladno z načelom pravičnosti in poštenja (“ex aequo et bono”). Razlike med obema znajo biti odločilne za izid postopka.
Postopek pred BAT-om
Kakor rečeno, se velika večina sporov pred BAT presoja ob uporabi načela pravičnosti in poštenja, čeprav se stranki v arbitražni klavzuli lahko dogovorita tudi drugače in npr. določita, da mora arbiter spor reševati skladno s pravom Republike Slovenije. Vendar so takšne arbitražne klavzule izjemno redke.
Načelo pravičnosti in poštenja omogoča arbitru, da pri svoji odločitvi ne sledi v celoti pogodbenim določilom ali/in veljavni zakonodaji relevantne države. Arbiter lahko namreč svojo odločitev sprejme na podlagi poštenosti in pravičnosti v posameznem primeru. Seveda pa to ne pomeni povsem diskrecijskega odločanja v postopkih pred BAT-om. V skoraj 10 letni praksi so se razvila številna načela, ki udeležencem postopkov zagotavljajo pravno predvidljivost postopkov.
V primeru, da bi klub želel z igralcem prekiniti pogodbo oziroma mu ne izplačati preostanka plač, bi bilo potrebno takšno klubsko odločitev podpreti z ustreznimi konkretnimi razlogi in podkrepiti z dokazi. Sam razlog epidemije najverjetneje ne bi zadoščal (še posebej ne za Slovenijo in za klube, ki so že zaključili sezono v mednarodnih tekmovanjih). Dejstvo je, da bi oziroma bo BAT morebitne zahtevke igralcev presojal od primera do primera oziroma od države do države.
Okoliščine, ki bi bile pomembne v postopku pred BAT-om
- Ali je klubu zaradi epidemije nastala škoda in kolikšna je takšna škoda?
Za razliko od športno urejenih okolij, kjer so prihodki klubom porazdeljeni med dohodke iz naslova prodaje vstopnic, televizijskih pravic, prodaje artiklov, sponzorskih pogodb in prodaje igralcev, v slovenski košarki v poštev prihajata samo prihodka iz naslova sponzorskih pogodb in prodaje/prestopa igralcev (sofinanciranje s strani občin oziroma države namenoma izpuščam). Prihodki iz naslova vstopnic in prodaje klubskih artiklov so namreč zanemarljivi. Prihodkov iz naslova prodaje televizijskih pravic ni. Škoda iz naslova prodaje igralcev je v tem trenutku izjemno težko dokazljiva, tudi sicer pa z izjemo prestopov v klube iz lige NBA (slednje se zaradi epidemije ne bodo zmanjšale, saj gre za pavšalne zneske) pravih odškodnin naši klubi že dolgo niso videli. Tako ostaja samo prihodek iz naslova sponzorstev. V primeru, da spozorska sredstva klubom niso bila zmanjšana, ni nastanka škode in posledično upravičenosti odpovedati pogodbe oziroma zmanjšati plačila.
Glede na dejstvo, da se večina tekem 1. SKL ne prenaša na televiziji, ki ima nacionalni doseg, ter na slabo obiskanost tekem, je mogoče zaključiti, da se vidnost sponzorjev na tekmah oziroma njihova aktivacija na tekmah ne bi smela odraziti v zmanjševanju sponzorskih sredstev, vsaj ne v drastičnem zmanjševanju sredstev. Takšno zmanjševanje bi seveda bilo potrebno dokazati v arbitražnem postopku.
Pomembna okoliščina pri presoji ravnanja kluba bi bilo tudi dejstvo, ali je slednji sponzorjem ponudil nadomestne sponzorske aktivnosti, ki bi lahko nadomestile izpad tekem v določenem obdobju.
- Ali je klub iskal možne načine za rešitev nastale situacije?
Odločitev KZS, ki je bila sprejeta na soglasen predlog Združenja prvoligašev, je izjemno hitra. Medtem ko se velika večina tekmovanj, vsaj začasno, prestavlja (celo v Italiji, kjer je izbruh epidemije najhujši) na drugo polovico meseca aprila oziroma začetek meseca maja, sprejeta odločitev deluje preuranjeno. Smiselno bi bilo počakati in opazovati potek dogajanja ter skušati izvesti prvenstvo v takšni ali drugačni obliki, ko bi razmere to dopuščale. V kolikor to ne bi bilo mogoče, bi se prvenstvo lahko odpovedalo oziroma končalo takrat. Sprejeta odločitev te možnosti ne daje.
Klubi oziroma Združenje prvoligašev bi se lahko resnosti razmer zavedali najkasneje sredi januarja, ko so se pojavili prvi primeri COVID-19 virusa v Evropi. Takrat bi se lahko začeli pripravljati pomožni načrti tako v smislu izvedbe tekmovanja kot komuniciranja s sponzorji in iskanja ohranitve sponzorskih sredstev skozi dodatne aktivnosti.
V tem kontekstu je potrebno izpostaviti tudi še nezaključeno tekmovanje v ligi ABA. KK Cedevita Olimpija bi teoretično lahko igrala še v finalu tega tekmovanja. Klub ima sicer pravico odpovedati se nastopu na zadnji tekmi (tekma se registrira z 0:20), vendar pa odpoved nastopu na tekmovanju ne more iti v škodo igralcev.
- Kaj v trenutnih okoliščinah pomeni koncept garantirane pogodbe?
Koncept garantirane pogodbe, ki se je uveljavil v košarki, igralcu zagotavlja plačilo tudi v primeru, ko se npr. poškoduje, ne igra po pričakovanjih kluba, v primeru slabših rezultatov kluba in podobno. Gre torej za garancijo, da bo igralec v vsakem primeru prejel dogovorjeno plačilo. Slednje seveda ne velja v primerih, ko je igralcu mogoče pripisati veliko malomarnost ali naklep za opisane okoliščine.
Glede na dosledno spoštovanje koncepta garantirane pogodbe s strani BAT-a ni pričakovati, da bi v trenutnih razmerah BAT zavzel stališče, da takšen koncept ne velja, temveč kvečjemu njegovo omejitev (odvisno od okoliščin posameznega primera).
- Je bila odločitev sprejeta po posvetovanju z igralci, sodniki ter ostalimi deležniki v športu?
V Sloveniji žal nimamo sindikata igralcev košarke, ki bi lahko vodil komunikacijo v imenu svojih članov. Vseeno pa slednje ne pomeni, da so igralci in ostali deležniki v košarki lahko izključeni od sprejemanja odločitev, ki imajo posledice tudi za njihov pravni oziroma materialni položaj. V konkretnem primeru je bila odločitev sprejeta enostrasnko s strani klubov in potrjena s strani KZS.
- Če naj bo igralec soudeležen pri škodi, ki jo zaradi epidemije utrpi klub, kolikšen naj bo del njegove soudeležbe?
Najprej je potrebno izpostaviti, da igralci (oziroma njihovi agentje) svoje cene ne postavljajo na mesečni ravni, temveč na ravni celotne sezone. Plačila so nato enakomerno porazdeljena skozi celotno sezono predvsem iz naslova lažjega in enakomernejšega plačevanja.
Igralec, ki lahko pečat pusti v regionalnem oziroma evropskem tekmovanju, dosega višjo ceno kot igralec, ki lahko igra “samo” v državnem prvenstvu. Dejstvo je tudi, da vrhunski igralci ne bi nikoli igrali v klubu, ki ne nastopa v mednarodnem tekmovanju. Tudi marsikatere sponzorje bolj zanima mednarodna ali vsaj regionalna izpostavljenost, kakor pa lokalna. Trditi je mogoče, da igralec v mesecu, ko nastopa v treh tekmovanjih, prispeva bistveno več, kakor v času, ko nastopa samo v enem tekmovanju. Tudi klub v času, ko nastopa v več tekmovanjih, izpolni relativno večji delež svojih sponzorskih obveznosti (tukaj je mišljena kakovost pred količino).
V luči navedenega, bi bilo potrebno oceniti pravo vrednost igralčevih storitev v mesecih, ko nastopa izključno v državnem prvenstvu.
Izpostaviti je potrebno tudi dejstvo, da arbitri na BAT-u prihajajo iz okolij, kjer so športniki v klubih zaposleni in ne sklepajo prekarnih razmerij, kakor pri nas. Torej jim je bistveno bolj domač koncept, da gre pri igralcih za zaposlene v klubu. Ob tem bi se lahko potegnila vzporednica z delovnopravnim institutom napotitve na čakanje na delo, ko delavcu pripada 80% nadomestilo plače.
- Spor glede (višine) izplačil v primeru večletne pogodbe.
V primeru pogodbe, ki igralca s klubom veže tudi za prihodnjo sezono, se postavlja vprašanje, ali lahko igralec zaradi neplačila pogodbo prekine na škodo kluba. Velika večina pogodb namreč vsebuje klavzulo, na podlagi katere lahko igralec pogodbo prekine na škodo kluba, v kolikor klub določeno obdobje (npr. 30 dni) zamuja z izplačilom obveznosti. V takšnem primeru je igralec navadno upravičen zahtevati plačilo celotnih zneskov do konca pogodbe (v primeru, ko sklene pogodbo z novim klubom, se takšen zahtevek zniža za višino prejemkov v novem klubu). Gre za že opisani koncept t. i. garantirane pogodbe.
V tem kontekstu je potrebno izpostaviti, da bi FIBA skoraj gotovo dovolila prestop igralca iz Slovenije v drugo državo, kjer se bo državno prvenstvo nadaljevalo po koncu prepovedi športnih tekmovanj. V takšnem primeru klubu ne bi preostalo drugega kot, da zoper igralca sproži spor, v katerem bi uveljavljal odškodnino zaradi enostranske prekinitve pogodbe.
Okoliščine, pomembne v postopkih pred slovenskimi sodišči
Poleg okoliščin, opisanih zgoraj, bodo slovenska sodišča odločala predvsem ob uporabi določil o t. i. višji sili. Slednje ureja 153. členObligacijskega zakonika, ki pravi, da je imetnik “prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.” Epidemija, ki jo razglasijo pristojne institucije se kvalificira kot okoliščina višje sile.
Pogodbe, ki vsebujejo klavzulo glede višje sile, se bodo presojale skladno z načinom zapisa slednje (navadno takšne klavzule vsebujejo le naravne pojave, kar bi znalo pomeniti izključenost epidemije). Pri pogodbah, ki takšne klavzule ne vsebujejo, pa bo prišla v poštev zgoraj citirana zakonska določba. V vsakem primeru se lahko stranka sklicuje na institute višje sile le toliko časa, kolikor trajajo okoliščine oziroma vzrok takšnih razmer. Tukaj pa bi sodišče moralo presojati, ali je bil ukrep končanja prvenstva in ne zgolj njegove začasne ustavitve, sorazmeren. Vprašanje je ali bi se lahko prvenstvo s preložitvijo izpeljalo (ter morebitne obveznosti do spoznorjev odložile in izpeljale naknadno in npr. v povečanem obsegu).
V poštev bi lahko prišla tudi določila Obligacijskega zakonika glede razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, ki med drugim določajo, da: “Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe” ter “Pogodba se ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.”
Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, mora drugo stranko o tem obvestiti nemudoma ob nastopu takšnih okoliščin, sicer ji odgovarja za škodo, ki jo je slednja zaradi tega utrpela.
Pomisleki pri uporabi instituta višje sile oziroma razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin so predvsem, da trenutne okoliščine onemogočajo izvedbo tekmovanj sedaj, nikakor pa ne onemogočajo izvedbo tekmovanj po prenehanju epidemije oziroma v trenutku, ko bodo zdravstvene razmere to dovoljevale. Zakaj torej prvenstva ne bi bilo moč izvesti v celoti oziroma v nekem okrnjenem formatu v mesecu maju in juniju (ko se tudi sicer zaključujejo košarkarska ligaška tekmovanja po Evropi)?
Tudi tukaj velja izpostaviti, da v primeru, ko klub ni utrpel škode zaradi izpada sredstev (predvsem sponzorskih) tudi škode ni in posledično bi bile prekinitve pogodb ali enostranska nižanja izplačil pravno vprašljiva.
Zaključek
Idealne rešitve na opisano situacijo ni. V trenutnih razmerah tekem seveda ni mogoče igrati in skrb za zdravje je na prvem mestu. Vendar, če lahko o nadaljevanju prvenstev razmišljajo v največjih evropskih ligaških tekmovanjih, bi morali to storiti tudi v Sloveniji. Zdi pa se, da pri nas ni interesa po zaključku tekmovanj, saj je dejstvo, da ta obstaja samo tam, kjer so slednja komercialno razvita in dobičkonosna. Tega za 1. SKL ni mogoče trditi. Prav zato tako med klubi kot v KZS ni želje, da bi se ligaško tekmovanje v kakršni koli obliki izpeljalo do konca.
Še bolj pomenljivo je, da najverjetneje naši trije klubi, ki nastopajo v ABA ligi zadnjega kola ne bodo igrali (če bo seveda do tega prišlo).
Občutek je, da takšno stanje odgovarja vsem, razen igralcem. Nižanje oziroma odpoved izplačila plač za zadnje tri mesece in pol ob dejstvu, da se prihodki ne bodo bistveno zmanjševali, je za klube dobrodošlo (zakaj bi sicer klubi sami hiteli z zaključkom prvenstva). Večina se namreč redno ukvarja z likvidnostnimi težavami. Iz 1. SKL ne bo izpadel nihče, v regionalno ABA ligo, Eurocup in Ligo prvakov pa so klubi povabljeni. Igranje državnega prvenstva za klube ne predstavlja vira prihodka, kvečjemu vir stroškov z organizacijo tekem.Naslov prvaka torej v Sloveniji ne prinaša ničesar drugega kot zadovoljstvo na koncu sezone. Slednjemu pa so se klubi in KZS očitno pripravljeni odpovedati.
Tako se ob vsem opisanem odločitev KZS zdi kot naročena za krpanje finančne luknje, izražena skrb za igralce pa je namenjena le ohranjanju ugleda organizacije in klubov. Prvenstvo se je tako končalo, še preden lahko resno ocenimo čas trajanja trenutnih ukrepov. Nagel zaključek brez resnega razmisleka in brez posvetovanja s ključnimi deležniki nas privede do mišljenja, da je državno košarkarsko prvenstvo v Sloveniji zreducirano zgolj na igranje tekem, sodelovanje na njem pa samo sebi namen.
Kaj pa v primeru zmanjševanja oziroma odpovedi pogodbeno dogovorjenih plačil preostane igralcem? Najbolj hitra in stroškovno učinkovita rešitev bi bila sklenitev poravnave s klubom (bodisi poravnave, ki vključuje izključno plačilo za tekočo sezono ali paketnega dogovora za sklenitev pogodbe še za prihodnjo sezono). Tako bi se igralci ognili dolgim postopkom pred slovenskimi sodišči oziroma dragim postopkom pred BAT-om. V vsakem primeru pa bi se izognili negotovosti glede končne odločitve, ki bi vsekakor predstavljala velik izziv za sodnike oziroma arbitre.
[1] Tudi trenerjev in ostalih košarkarskih delavcev. V prispevku se zaradi poenostavitve zapisa uprablja moška slovnična oblika za oba spola.