Od začetka epidemije koronavirusa v Sloveniji so bili sprejeti številni ukrepi za zajezitev COVID-19, ki v največji možni meri predstavljajo omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi. Takšni ukrepi obenem predstavljajo hude posledice na področju gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva ter vseh ostalih ravneh družbe, tudi športni.
Vlada RS je sprejela t. i. protikoronski zakon[1] (v nadaljevanju Zakon), katerega namen je blažitev posledic vseh sprejetih ukrepov za zajezitev COVID-19.
Kakor izhaja iz uvoda Zakona, je namen slednjega, kakor sledi: »S tem zakonom se zaradi posledic epidemije COVID-19 določajo dodatni ukrepi, s katerimi se za čas trajanja ukrepov do 31. maja 2020, z možnostjo podaljšanja, preprečujejo oziroma blažijo negativne posledice virusa COVID-19 za državljanke in državljane (v nadaljevanju: državljane) ter gospodarstvo, na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, pravic iz javnih sredstev in uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva, davkov, javnih financ, plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski državni lasti, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, upravljanja z vodami, kulture, znanosti in raziskovanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zavarovalništva in trga finančnih instrumentov, javnega naročanja, pogodbenih kazni, izvršbe in osebnega stečaja in izvajanja javnih storitev.«
Za športnike v Sloveniji so najpomembnejši ukrepi, ki se nanašajo na samozaposlene, saj velika večina slovenskih športnikov svojo dejavnost opravlja v okviru statusa samozaposlenega.
Zakon samozaposlenim, ki se bodo v posebni elektronski izjavi oz. aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, zagotavlja t. i. temeljni univerzalni dohodek ob predpostavki, da bodo lahko izkazali upad dohodka v primerjavi s februarjem 2020 (v marcu upad dohodka za vsaj 25 %, v aprilu in maju pa vsaj za 50 %). Obenem pa naj bi država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost, in sicer od 13. marca do 31. maja 2020 (zaenkrat je predmet zakonskega urejanja samo odlog plačila, medtem ko naj bi oprostitev plačila bila urejena z naslednjim zakonodajnim svežnjem).
Če bo izjava vsebovala neresnične podatke, bo moral upravičenec (ki to ni) vrniti celotno pomoč.
V Sloveniji se je velika večina ligaških tekmovanj že končala (odbojka, košarka, rokomet). V številnih primerih so se klubi enostransko odločili, da ne bodo izplačali plač od 15. marca do zaključka sezon, kot so bile te predvidene pred izbruhom epidemije. Številni klubi svojim igralcem, ki imajo dolgoročne pogodbe in so iz različnih razlogov pristali na takšen ukrep, v podpis ponujajo anekse, s katerimi bi se slednji tudi uradno odpovedali plačilom za navedeno obdobje.
Katere težave lahko nastopijo za samozaposlene športnike pri uveljavljanju pomoči po Zakonu?
Odprto ostaja predvsem vprašanje, ali so športniki, ki so s klubom sklenili aneks in se s tem odpovedali plačilu do konca sezone, upravičeni do državne pomoči. Šteti bi bilo namreč mogoče, da so se sami odpovedali plačilu (podobno kot v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja delavec ni upravičen do nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih bi bilo verjetno treba dokazovati, da je takšna odpoved plačilu v celoti posledica nezmožnosti izpolnitve obveznosti s strani kluba – da torej klub ni bil zmožen izpolniti svoje obveznosti niti v manjšem delu (npr. vsaj 50 %).
Dokler odgovor na to vprašanje ni jasen, lahko sklepanje aneksov, s katerimi se športnik odpoveduje plačilu v času epidemije, predstavlja okoliščino, ki bi mu onemogočala uspešno črpanje državne pomoči po Zakonu.
Smiselno bi bilo torej počakati na tolmačenje pristojnih institucij glede načina izvrševanja Zakona v opisanih primerih.
[1] Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade-SZJ/2020/03-2020/tc_1.pdf.