S 1. januarjem 2022 so v veljavo stopila nova pravila, ki urejajo področje licenciranih košarkarskih agentov pod okriljem Mednarodne košarkarske zveze (FIBA). Slednja veljajo samo za košarkarske agente pod okriljem FIBA. V besedilu z izrazom »agent« razumemo tako moške kot ženske.

Sprememba pravil na področju ekskluzivnosti, možnosti predčasne odpovedi pogodbe in potencialnega konflikta interesov predstavlja veliko spremembo v svetu košarke in agentstva  ter kaže na poizkus Fibe za ureditev razmerij na trgu zastopnikov v košarki.

Nova pravila veljajo za pogodbe sklenjene po 1. 1. 2022, ne torej tiste, ki so bile sklenjene pred tem datumom. Poglejmo, kaj so ključne spremembe, kaj pomenijo v praksi in kakšne posledice lahko pričakujemo na trgu.

Spremembe, ki prinašajo bistveno drugačno ureditev odnosa med agenti in njihovimi varovanci v svetu košarke (pri čemer znova opozarjamo, da so izvzeti košarkarji, ki igrajo denimo v ligi NBA) so sledeče:

1. Igralec/trener bo lahko angažiral več kot enega agenta

Končuje se torej obdobje izključno ekskluzivnih pogodb med agenti in njihovimi varovanci. V praksi smo že sedaj videli, da so se agenti med seboj povezovali oziroma si pomagali in posledično tudi delili agentsko provizijo. Kljub temu je v takšnih primerih (večinoma) šlo za vnaprej dogovorjeno pogodbeno pravico ekskluzivnega agenta, da lahko angažira drugega agenta za izvedbo posameznega posla oziroma je posamezna agencija imela svoje različne agente v različnih državah. Takšen agent torej ni imel z igralcem sklenjene posebne pogodbe oziroma mandatnega razmerja. V praksi tudi ni zastopal igralca, temveč igralčevega agenta.

V primeru angažmaja več agentov s strani igralca bo potrebno natančno doreči pravila igre, da ne bo na trgu prihajalo do zmede. Najprej bo potrebno delovanje (več) angažiranih agentov smiselno omejiti teritorialno (bodisi na posamezno državo ali tekmovanje – slednje je že bolj zapleteno), da se izognemo situaciji, ko bi igralec od več agentov pridobil ponudbo s strani istega kluba.

Lahko pa se stranke dogovorijo tudi za način, da npr. igralec vnaprej odobri vzpostavitev določenega kontakta s klubom in tako v vsakem trenutku ve, kateri klubi so bili kontaktirani s strani posameznega agenta in tako ne more prihajati do neljubih konfliktov.

Angažiranje več agentov bo terjalo tudi pravno ureditev situacij v zvezi s sklenitvijo pogodbe s klubom v primeru, ko bo igralec prejel več ponudb s strani več agentov. Smiselno bo namreč urediti protokol, ki bo vzpostavil jasna pravila o tem, katero ponudbo lahko igralec sprejme in kaj se zgodi, če sprejme katero izmed ostalih (na primer, mora igralec sprejeti finančno najbolj ugodno ponudbo, prvo ponudbo, ponudbo kluba iz določenega tekmovanja/države …) – bo v primeru kršitve dolžan ostalim agentom vrniti stroške njihovega angažmaja, ipd.?

Sprostitev števila agentov je za igralce dobrodošla, saj odslej ne bodo odvisni samo od enega agenta in ne bo prihajalo do situacij, ko so bili nezadovoljni z angažmajev svojega agenta takoj po podpisu pogodbe. Na drugi strani pa je pričakovati še večjo konkurenco med agenti.

Pri tej spremembi se je težko ogniti občutku, da takšna sprememba favorizira velike agencije, ki imajo svoje agente po vseh državah oziroma pokrivajo vsa močnejša tekmovanja. Manjši agenti bodo težko tekmovali s slednjimi in se bodo verjetno morali sprijazniti, da ne bodo ekskluzivni zastopniki svojih klientov.

2. Igralec ali agent lahko kadarkoli prekineta pogodbo o zastopanju s 30 dnevnim odpovednim rokom

Tudi ta sprememba pravil predstavlja zmanjševanje „moči“ ekskluzivnosti in gre nedvomno bolj v korist igralcem kakor agentom. Medtem, ko igralcu zagotavlja možnost enostavne menjave agenta oziroma odpovedi sodelovanja z agentom, slednjega lahko postavlja v položaj negotovosti. Zopet to bi to lahko predstavljalo težavo predvsem za manjše agente oziroma agencije. Na drugi strani pa to pomeni, da bodo dobri agenti (majhni ali veliki) lahko svoje kliente zadržali oziroma pridobili nove predvsem na podlagi svojega kakovostnega dela.

Pričakovati je, da se bo v pogodbe o zastopanju pričelo vnašati določene klavzule, ki bodo varovale interese agentov, ki so za svoje varovance pridobivali ponudbe različnih klubov, utrpeli določene stroške, igralec pa jim je enostavno odpovedal pogodbo o zastopanju, čeprav je bil njihov angažma zadovoljiv oziroma dober. Določila glede pogodbenih kazni oziroma vračila vložkov je pričakovati predvsem v pogodbah z mladimi igralci, ki jim agentje poleg angažmaja v klubih zagotavljajo tudi sredstva za individualni razvoj (dodatni individualni treningi, rehabilitacije, fizioterapije, športno opremo, ipd.). Opozoriti pa je potrebno, da bodo takšne klavzule morale biti v mejah razumnega oziroma sorazmernega.

3. Agent ne sme več zastopati kluba, če že zastopa igralca/trenerja. Obveznost plačila agentske provizije je na igralcu/trenerju.

Uvedba takšnih pravil je namenjena preprečevanju konflikta interesov. Agent ne sme več zastopati dveh strank, četudi ne gre za isto zadevo (torej ne samo v primerih, ko bi zastopal igralca/trenerja in klub v istem poslu).

Vprašanje konflikta interesov bi se lahko pojavilo tudi v primeru, ko bi v enem klubu (ali celo na določeni igralski poziciji) posamezni agent imel veliko (prevladujoče) število igralcev. FIBA bo primere domnevnega konflikta interesov presojala na podlagi posameznih primerov in zanimivo bo videti, kakšna praksa se bo uveljavila na tem področju.

Sprememba plačnika agentske provizije v praksi pomeni, da bodo klubi provizijo nakazovali igralcem/trenerjem in slednji nato svojim agentom. Vprašanje pa je ali se bo slednja porazdelila enakomerno skozi leto (oziroma v več obrokih) ali bo izplačana v enkratnem znesku.

Igralec/trener se sicer s klubom lahko pogodbeno dogovori, da bo agentu provizijo plačal klub, vendar na način, da klub takšno obveznost izpolni v imenu igralca/trenerja in torej ne na način, da ima klub obveznost do agenta. V primeru, da klub svoje obveznosti ne bi izpolnil, je tako igralec/trener dolžan plačati provizijo agentu in nato slednjo terjati od kluba.

S takšnim določilom skuša Fiba vzpostaviti poslovni odnos izključno med igralcem/trenerjem in klubom ter ne več med klubom in agentom. Obenem pa želi Fiba preprečiti oziroma vsaj bistveno omejiti vpliv agentov v klubih.

4. FIBA bo pomoč pri izvrševanju odločb Košarkarskega arbitražnega razsodišča (BAT) nudila le še agentom s FIBA licenco

Doslej je Fiba nudila pomoč pri izvršitvi odločb BAT-a vsem strankam, ki so se obrnile nanjo. Odslej pa bo takšno pomoč nudila le še svojim licenciranim agentom. Fiba torej dodatno regulira področje agentstva in „omejuje“ trg črnega oziroma ne reguliranega agenstva, kar je vsekakor dobrodošlo za vse deležnike v košarki.

Kako bodo nova pravila zaživela v praksi bo pokazal čas. Ključnega pomena pri implementaciji novih pravil bo dosleden nadzor s strani Fibe in sankcioniranje morebitnih kršiteljev. Tudi doslej je npr. veljalo pravilo, da da se pogodba med igralcem/trenerjem in agentom ne more avtomatično podaljšati, temveč je potrebno izrecno pisno soglasje za podaljšanje pogodbe. V kolikor sta se stranki navkljub takšnemu pravilu dogovorile, da se pogodba podaljša avtomatično ob njenem izteku (če se je seveda katerakoli izmed strank ustrezno ne odpove), je BAT smatral, da sta stranki svoje razmerje uredili drugače in je takšno drugačno ureditev tudi sprejel. V praksi torej pravila Fibe niso resnično zaživela, saj kršitelji s strani FIBA niso bili ustrezno sankcionirani. Zato bo za dejansko uporabo novih pravil bistvenega pomena dosledni nadzor s strani Fibe.