Zaključek letošnjega poletja bo minil v znamenju dveh za slovenski šport posebej pomembnih športnih  dogodkov: Evropskega prvenstva v košarki, kjer bo Slovenija branila naslov evropskih prvakov, ter svetovnega prvenstva v odbojki, ki bo potekalo tudi v Sloveniji. Se sploh zavedamo, kaj organizacija takšne prireditve pomeni za Slovenijo?

Svetovno prvenstvo v odbojki je verjetno največji športni dogodek, ki je kadarkoli potekal na slovenskih tleh. Brez dvoma je bila za gospodarstvo (predvsem turizem) in prepoznavnost pomembna tudi organizacija Evropskega prvenstva v košarki leta 2013, ker pa gre v primeru odbojke za udeležbo vseh najboljših reprezentanc sveta, je pričakovan mnogo večji potencialni doseg te prireditve – države udeleženke svetovnega prvenstva imajo namreč skupaj kar 2,3 milijarde prebivalcev.[1]

Kljub temu letošnje svetovno prvenstvo v odbojki ni »osamelec« med mednarodnimi športnimi prireditvami v Sloveniji. Slovenske nacionalne športne zveze že vrsto let vsako sezono organizirajo mnoge pomembne mednarodne športne prireditve: tekme svetovnega pokala v zimskih športih (alpsko smučanje – Zlata Lisica in pokal Vitranc, biatlon na Pokljuki, smučarski skoki in poleti v Planici in na Ljubnem, smučarski teki v Planici in na Rogli, deskanje na Rogli), kolesarska dirka po Sloveniji, svetovni pokal za kajak in kanu, svetovni pokal v plezanju ipd. Prav tako se zdi, da je vrhunska raven organizacije mednarodnih športnih tekmovanj na slovenskih tleh vse bolj cenjena. V zadnjih petih letih so v Sloveniji potekali številni pomembni mednarodni dogodki, kot so npr. Evropsko prvenstvo v Futsalu (2018), Evropska rokometna prvenstva mlajših kategorij (2017, 2018, 2019, 2021), Evropsko prvenstvo v odbojki (2019), Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih (2020), Evropsko prvenstvo za nogometaše do 21 let (2021), Svetovno prvenstvo v biatlonu (2021), etapa dirke Giro d’Italia (2022), zaključni turnir odbojkarske lige prvakov za moške (2022), Svetovno prvenstvo v rokometu za dekleta do 20 let (2022), Ironman (2018, 2019, 2021). V prihodnjem letu pa bosta poleg stalnih tekmovanj v Sloveniji med drugimi potekala tudi Olimpijski festival Evropske mladine in Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah.

Pozitivni učinki organizacije športnih dogodkov

Vsa navedena kot tudi morebitna druga mednarodna športna tekmovanja predstavljajo odlično priložnost za nadaljnji razvoj športnega posla v Sloveniji ter dvig prepoznavnosti Slovenije kot privlačne športno-turistične destinacije. Pozitivni učinki, ki jih imajo takšna tekmovanja za državo organizatorja ter njeno gospodarstvo, pa ne nastanejo zgolj v času samega dogodka. Običajno se s promocijskimi aktivnostmi začnejo implicirati že pred začetkom dogodka (npr. predstavitve dogodkov v različnih medijih, nagradne igre sponzorjev …). Hkrati ni zanemarljivo zaposlovanje novih ljudi in gradnja oziroma obnova infrastrukture (dvorane oziroma druge športne kapacitete, nastanitveni objekti, prometne povezave ipd.). Glavni posredni in neposredni učinki organizacije športne prireditve pa seveda nastanejo, ko slednja dejansko poteka. Mednje uvrščamo nakupe vstopnic za prireditve, povečanje koriščenja nastanitvenih kapacitet in gastronomskih storitev kot tudi storitve trgovine na drobno, prevozne storitve in druge turistične storitve. Zaradi večje potrošnje tako tujih kot domačih gostov, s tem pa večjega priliva davkov, pozitivne učinke občuti tudi državni proračun.

Navedenemu pritrjujejo tudi empirični podatki. Raziskava Satelitski računi za šport[2] izkazuje, da že sam delež športa v slovenskem BDP-ju (za leto 2018) ni zanemarljiv, ker znaša 1,63 % (povprečje na ravni držav EU-28 je 2,1 % BDP-ja). Pomembnost športnih prireditev potrjuje tudi multiplikator prihodkov za celotno dejavnost športa, ki znaša 1,77. Slednje pomeni, da 100 evrov, investiranih v športno dejavnost, za gospodarstvo pomeni 177 evrov prihodkov.

O pomembnosti mednarodnih športnih dogodkov nadalje pričajo tudi podatki citirane raziskave o tem, da je bilo na svetovnem prvenstvu v biatlonu 2021, ki je generiralo skupno porabo v višini nekaj manj kot 15 milijonov evrov, sklenjenih okoli 100 pogodb z nastanitvenimi ponudniki (v okolici Bleda, Bohinja, Radovljice, Lesc, Pokljuke) ter opravljenih kar okoli 12.000 nočitev (večinoma na Bledu, v Bohinju in Lescah).[3]

Na evropskem prvenstvu v odbojki 2019 z generirano skupno porabo v višini skoraj 5,17 milijona evrov pa je na primer Petrol d.d., ki je v času prvenstva v Areni Stožice prodajal hrano in pijačo, ustvaril več kot 120.000 eurov prihodkov, prodanih pa je bilo več kot 5.000 navijaških artiklov. Še veličastnejši so podatki organizatorja, da si je tekme v Ljubljani prek televizijskih ekranov ogledalo 1,35 milijona gledalcev v Sloveniji, celotno prvenstvo pa skupaj kar neverjetnih 461 milijona gledalcev po vsem svetu.[4] Kako impresivne podatke o prihodkih in dosegu lahko torej pričakujemo od letošnjega svetovnega prvenstva?

Organizacija mednarodne športne prireditve za Slovenijo tako predstavlja izredno možnost sklenitve prenekaterih dodatnih poslov, povečanja prihodkov mnogih podjetnikov, izboljšanja občinske in državne infrastrukture ter verjetno še veliko drugega. Kot pomembno pa ponuja povečanje prepoznavnosti in možnost, da povprečen »državljan sveta« ob omembi naše prelepe zelene dežele ne bo pomislil na Slovaško republiko, pač bo njegova prva misel Republika Slovenija.

V septembru zato držimo pesti za nov uspešen rezultat slovenske odbojkarske in košarkarske reprezentance! Hkrati pa upajmo, da bo organizacija svetovnega prvenstva potekala v skladu s slovesom, ki so si ga slovenski organizatorji mednarodnih športnih prireditev ustvarili do sedaj.

[1] Odštevanje do spektakla v Stožicah: Evropa nato vsaj 12 let ne bo gostila SP, URL: https://siol.net/sportal/odbojka/prodaja-vstopnic-svetovno-prvenstvo-v-odbojki-stozice-2022-584091 (25. 8. 2022)

[2] Farčnik, Daša; Knežević Cvelbar, Ljubica; Pahor, Marko; Zalaznik, Maja: Satelitski računi za šport, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, URL: https://www.zsrs-planica.si/wp-content/uploads/2022/03/SATELITSKI_RACUNI_ZA-SPORT_2021.pdf (26. 8. 2022)

[3] Ibidem.

[4] Ibidem.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

You may use these HTML tags and attributes:

<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>