V enem izmed predhodnih zapisov smo se spraševali, ali iz sklepanje aneksov, s katerimi se športniki odpovejo plačilu, smiselno sledi tudi odpoved uveljavljanja državne pomoči na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Na Finančno upravo RS smo naslovili vprašanji, vezani na  sklepanje aneksov k pogodbam glede izplačil plač za čas odpovedi športnih državnih prvenstev oziroma njihovi zamrznitvi.

Prvo vprašanje o upravičenosti do državne pomoči se nanaša na primere, ko se športniki z aneksom odpovedo prihodkom (ali delu prihodkov) v mesecih april, maj in junij 2020. In sicer na način, da bi slednje dodali izplačilu v prvih treh mesecih leta 2021 oziroma izplačilom skozi daljše obdobje v letu 2021. 

Drugo vprašanje pa se navezuje na primere sklepanja aneksov, s katerimi se športniki odpovedo celotnemu plačilu v mesecih april, maj in junij 2020. Ali je takšna odpoved sporna z vidika koriščenja državne pomoči, predvsem v primerih, ko sam aneks ne vsebuje opredelitve višine škode, ki naj bi jo utrpela športna organizacija oziroma klub, in v primerih, ko škoda ni ustrezno izkazana? Ali je torej športnik, ki se je odpovedal plačilu in ga ni uveljavljal pred sodnimi oziroma arbitražnimi organi ali kakorkoli drugače, upravičen do državne pomoči? 

Finančna uprava nam je posredovala pojasnila, ki jih v nadaljevanju povzemamo.

V primeru, ko bi se športniki odpovedali plačilu (ali delu plačila) v mesecih april, maj in junij 2020 na način, da bi slednje dodali izplačilu v prvih treh mesecih leta 2021 (oziroma plačali skozi daljše obdobje v letu 2021), gre zgolj za prestavitev roka za plačilo obveznosti. Zgolj prestavitev roka za plačilo pa ne vpliva na pripoznavanje prihodkov po računovodskih standardi. Pomembno je torej, da bi v morebitnem nadzoru nad upravičenostjo prejetih sredstev po 37. členu ZIUZEOP pri ugotavljanju višine prihodkov v letu 2020 upoštevali tudi prihodke, ki bi bili v skladu z aneksom sicer dejansko plačani šele v letu 2021. Ali bi bil športnik dolžan vračati prejeto pomoč, pa je seveda odvisno od presoje vseh okoliščin skupaj, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz 37. člena ZIUZEOP.

Drugače pa je v drugem primeru, ko se športnik na podlagi aneksa odpove plačilu za določene mesece. Po mnenju FURS-a nadzorni organ nima pravne podlage, da bi lahko presojal upravičenost medsebojnih dogovorov pogodbenih strank z vidika smotrne uporabe javnih sredstev. Glede na to, da ZIUZEOP med pogoji za upravičenost do prejemanja pomoči ne določa instituta, podobnega »krivdnim razlogom« (presojanje, ali nekdo po svoji krivdi ni dosegel prihodkov, čeprav bi jih lahko), takšno ravnanje samo po sebi ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo treba vračati pomoč na podlagi 37. člena ZIUZEOP.

Opisano stališče FURS-a nudi športnikom in njihovim organizacijam jasnejše smernice za sklepanje dogovorov glede izplačil v času odpovedi oziroma zamrznitve tekmovanj.