Primer, ko neupoštevanje številnih pravil, tako pri organizaciji tekmovanja kot sami izvedbi, ne vodi v neveljavnost rezultata. Na izbirni tekmi za uvrstitev v reprezentanco za nastop na dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na Olimpijske igre je tekmovalka ciljno črto prečkala v drugi tekmovalni liniji, kot je tekmo začela – kar po pravilih pomeni diskvalifikacijo. Kljub temu organizator tekmovalke ni diskvalificiral, zveza pa je tak rezultat priznala. Nepredstavljivo je, da je do takšne situacije sploh prišlo, ko pa je Kajakaška zveza Slovenije (»KZS«) dolžna zagotoviti prisotnost sodnika, člana žirije in delegata na tovrstnih tekmah. Sočasno pa ima KZS vse pristojnosti, da tekmovalca, ki krši pravila, v reprezentanco ne uvrsti.

V Zagrebu je 20. 4. 2024 potekal mednarodni memorial, ki je predstavljal edino izbirno tekmo za uvrstitev v reprezentanco Slovenije v sprintu na mirnih vodah za nastop na dodatnih kvalifikacijah za Olimpijske igre. Na tekmi so sodili izključno hrvaški sodniki, saj KZS ni delegirala glavnega sodnika, imenovala člana žirije ter delegata, ki nadzira izvedbo tekmovanja. Izbirno tekmo je nadziral zgolj predstavnik KZS. 

Na finalni tekmi K1 za ženske na razdalji 500 metrov sta nastopili tudi dve slovenski tekmovalki, ki sta v absolutni konkurenci osvojili tretje in četrto mesto. Pri tem je izpostaviti, da je tretjeuvrščena tekmovalka nastop začela na tekmovalni liniji 4, ciljno linijo pa prečkala na tekmovalni liniji 3. O tem je na tekmovanju prisotna hrvaška trenerka neposredno po zaključku tekme seznanila trenerja četrtouvrščene tekmovalke in glavnega organizatorja. Tako slednji kot sodniki se na opozorilo niso odzvali. Tudi predstavnik KZS, ki je bil prisoten v sodniškem stolpu, po prejemu obvestila ekipe četrtouvrščene tekmovalke, podprtim s fotografijo, postopka pritožbe ni sprožil. Organizator je po zaključku tekme in pozivih podanih neposredno po zaključku tekme sprejel odločitev, da tretjeuvrščene tekmovalke ne bo diskvalificiral. 

Z vsemi dejstvi opisanega dogodka so bili seznanjeni vsi trenerji slovenske reprezentance prisotni na izbirni tekmi. Opisani kršitvi pravil niso posvetili posebne pozornosti; obravnavali so jo za »normalen pojav« in vodji vrhunskega športa pri KZS predlagali, naj se z nastalo situacijo enostavno »sprijazni«. Organizator je v odgovoru na pritožbo oškodovane tekmovalke med drugimi navedel, da je sodniška komisija sprejela interno odločitev, da bodo zaradi vremenskih razmer v duhu fair playa dopustili napake posameznih tekmovalcev, če te ne ogrožajo drugih tekmovalcev. Opozoril je tudi, da naj tretjeuvrščena tekmovalka s svojim ravnanjem ne bi ogrožala nikogar oziroma zmanjšala možnosti za boljši rezultat. Pomembno je pojasniti, da bi organizator v primeru močnega vetra, valov ali drugih neprimernih vremenskih razmer lahko spremenil pravila, vendar izključno pred začetkom tekme. O morebitnih spremembah pa bi moral pravočasno obvestiti vse tekmovalce. Retroaktivno spreminjanje pravil, ki vplivajo na rezultate, je strogo prepovedano. Takšno ravnanje krši tako interna pravila športnih organizacij kot nacionalno zakonodajo. Ustava Republike Slovenije sicer omogoča povratno veljavo posameznim določbam zakona, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice – o čemer v tem primeru ni mogoče govoriti.

Četrtouvrščena tekmovalka je večkrat pozivala KZS, naj ravna skladno s pravili in predpisi, vendar neuspešno – KZS je ni uvrstila v reprezentanco niti ni organizirala dodatne interne izbirne tekme. Predsedstvo KZS je na predlog Odbora za mirne vode le nekaj dni pred dodatnimi kvalifikacijami dopolnilo način izbora kandidatov za nastop na Olimpijskih igrah na način, da v primeru, če tretjeuvrščena tekmovalka osvoji kvoto oziroma je na tekmi olimpijskih kvalifikacij na poziciji, da bi osvojila kvoto, ostajata v igri za nastop obe tekmovalki, ki nastopata na tekmah svetovnega pokala.[1] Možnost nastopa na dodatnih kvalifikacijah bi četrtouvščena tekmovalka imela le, če bi tretjeuvrščena tekmovalka naolimpijskih kvalifikacijah dosegla ustrezen rezultat. Tako ni imela možnosti odločati o svoji tekmovalni usodi.

Prečkanje ciljne črte v drugi tekmovalni liniji

KZS posebnega pravilnika, ki bi urejal organizacijo izbirnih tekem za uvrstitev v reprezentanco Slovenije v sprintu na mirnih vodah za nastop na dodatnih evropskih olimpijskih kvalifikacijah, sploh ni sprejela. Prav tako ni sledilatemeljnim zahtevam kot izhajajo iz Pravilnika KZS o izvedbi državnih prvenstev:[2] i) delegiranje glavnega sodnika, ii) imenovanje člana žirije ter iii) imenovanje delegata, ki nadzira izvedbo tekmovanja. Opisane funkcije na izbirnem tekmovanju niso bile zagotovljene. S tem je KZS zavestno opustila svojo dolžnost organizacije tekme v skladu z lastnimi pravili, kar je privedlo do arbitrarnosti – na tekmovanju so sodili le hrvaški sodniki. Nadzor nad tekmo pa je izvajal le predstavnik KZS, ki je bil prisoten v sodniškem stolpu. Ne glede na to slednji ni zagotovil regularnosti tekme ter spoštovanja vseh pravil KZS in Mednarodne Kajakaške zveze (»ICF«), ki jih je KZS dolžna spoštovati.

Tekmovalna pravila ICF za sprint na mirnih vodah (»Tekmovalna pravila ICF«)[3] med drugimi določajo, da morajo tekmovalci na tekmah na razdaljah do 1000 metrov svoje čolne voditi v sredinskih petih metrih devet metrov široke tekmovalne linije od starta do cilja (10.3.1 člen). Tekmovalec, ki med tekmo zapusti svojo tekmovalno linijo, mora biti diskvalificiran (10.3.3. člen), pri čemer lahko pride do diskvalifikacije že v primeru lažje kršitve, če čoln zaide iz sredine tekmovalne linije in se vanjo ne vrne in/ali pridobi prednost v tekmi (10.3.2 člen). V predstavljeni situaciji je tekmovalka svojo tekmovalno linijo v kateri je nastopala zapustila, zato bi morala biti diskvalificirana – o tem ni nikakršnega dvoma. Prav tako Tekmovalna pravila ICF organizacijskim odborom posamezne tekme ne omogočajo samovoljnega spreminjanja pravil tekmovanja, predvsem pa ne retroaktivno. Pravila kot so bila v veljavi pred začetkom tekme so jasna in veljajo enako za vse tekmovalce. Tako KZS kot tekmovalani odbor izbirne tekme sta delovala v nasprotju s Tekmovalnimi pravili ICF. 

Prav tako je bilo opisano ravnanje KZS v nasprotju s Statutom KZS[4] ter pravili Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenje športnih zvez (»OKS«) in Mednarodnega Olimpijskega komiteja (»MOK«), ki KZS neposredno zavezujejo k spoštovanju standardov poštenega in etičnega ravnanja v športu. Etični kodeks delovanja v športu, ki ga je sprejel OKS, med drugimi zapoveduje spoštovanje veljavne nacionalne zakonodaje, avtonomnih pravil, predpisov OKS, MOKin splošnih etičnih principov (2.2 točka).[5] Tudi Etični kodeks MOK med temeljna načela zelo neposredno uvrščapoštenost (1. člen) ter prepoveduje vsakršno manipulacijo s potekom ali z rezultati tekmovanj ali katerega koli njihovega dela na način, ki ni skladen s športno etiko, ki krši načelo poštenosti ali izkazuje nešportno ravnanje (10. člen).[6]

Kršitev Kajakaške zveze SlovenijeKZS je s svojim neukrepanjem v konkretni situaciji kršila predhodno opisana pravila in standarde, saj je s pasivnostjo omogočila nepošteno prednost tretjeuvrščeni tekmovalki, ki bi morala biti skladno s Tekmovalnimi pravili ICF diskvalificirana. Na evropske olimpijske kvalifikacije bi se morala zato uvrstiti četrouvrščena tekmovalka. Sprejem dopolnitve načina izbora kandidatov za nastop na Olimpijskih igrah ni odpravil teh kršitev, prav tako jih ni uskladil s pravili, ki zavezujejo KZS.

KZS se je v obrambo svojih ravnanj sklicevala tudi na določila glede tolmačenja pravil iz Letnega delovnega načrta za sezono 2024,[1] ki pa je povsem brezpredmetno. Kot predhodno pojasnjeno nobena od kršitev KZS ne predstavljaokoliščin višje sile ali konflikta interesov, kaj šele nejasnosti v tolmačenju pravil.

Z opustitvijo poštene izvedbe izbirne tekme in ukrepanja ob očitnih kršitvah pravil je KZS prekršila ne le formalne predpise, temveč tudi načelo fair playa, ki ga kot temeljno vrednoto določa Olimpijska listina.[2] Ta med drugimi določa, da Olimpijski duh zahteva medsebojno razumevanje v duhu prijateljstva, solidarnosti in fair playa. S svojimi ravnanji je KZS neposredno ogrozila integriteto tekmovanja, povzročila škodo četrtouvrščeni tekmovalki ter resno spodkopala ugled kajakaškega športa.

Primer kitajskih igralk badmintona na Olimpijskih igrah v Londonu 2012 jasno ponazarja, da se tudi nepošteno ravnanje ne konča zgolj pri pravilih igre, temveč posega v srčiko vrednot, ki jih predstavlja šport. Nekatere športne organizacije (kot npr. Mednarodna badmintonska zveza)[3] so to sposobne hitro in odločno zaščititi, tudi z izključitvijo športnikov ali spremembo odločitev. Tudi KZS bi ob dosledni uporabi lastnih pravil ter pravil OKS in MOK, četrtouvrščeno tekmovalko povsem upravičeno uvrstila v reprezentanco za nastop na evropskih olimpijskih kvalifikacijah – tretjeuvrščena tekmovalka bi ob pravilni uporabi Tekmovalnih pravil ICF tako ali tako morala biti diskvalificirana. Takšna odločitev bi bila ne samo pravilna, temveč tudi skladna z načeli poštenosti in integritete ter v duhu fair playa.

KZS bi lahko predstavljeno situacijo enostavno rešila z organizacijo interne tekme med tekmovalkama, vendar tega iz nepojasnjenih razlogov ni storila. Za svoje ravnanje mora zato prevzeti odgovornost ter ponovno vzpostaviti zaupanje v pravičnost in poštenost svojega delovanja. V zvezi s tem se odpira tudi vprašanje upravičenosti oškodovane četrtouvrščene tekmovalke do odškodnine. Glede na predstavljeno dejansko stanje vse kaže na to, da so vse predpostavke odškodninske odgovornosti izpolnjene, čeprav podrobnejša analiza slednjih presega namen tega prispevka.


[1] Predsedstvo KZS potrdilo vse predloge Odborov za mirno in divjo vodo, URL: https://kajak-zveza.si/novice/predsedstvo-kzs-potrdilo-vse-predloge-odborov-za-mirno-in-divjo-vodo/

[2] Pravilnik o izvedbi državnih prvenstev (posodobljen 9.3.2021), URL: https://kajak-zveza.si/pravilniki/

[3] Tekmovalna pravila Mednarodne kajakaške zveze za sprint na mirnih vodah 2023, URL: https://kajak-zveza.si/wp-content/uploads/2023/04/2023SprintICF.pdf

[4] Statut KZS, URL: https://kajak-zveza.si/wp-content/uploads/2021/05/Statut-KZS-2021.pdf

[5] Etični kodeks delovanja v športu, URL: https://www.olympic.si/datoteke/Eticni_kodeks_oks_2021_web.pdf

[6] Etični kodeks MOK, URL: https://www.olympic.si/datoteke/Etični%20kodeks%20-%20MOK%20-%20prevod%20pomembnejših%20vsebin.pdf

[7] “V primeru višje sile, konflikta interesov ali situacije, ki bi povzročila nejasnost v tolmačenu določil, pogojev in kriterijev v programu dela reprezentanc in izbire ekip, sta odbor za divje vode in odbor za mirne vode, vsak za svoje discipline, zadolžena za strokovno interpretacijo v skladu zastavljenimi usmeritvami in za posredovanje končnega predloga v potrditev predsedstvu.” stran 34 Letnega delovnega načrta za sezono 2024, URL: https://kajak-zveza.si/wp-content/uploads/2023/12/Letni-delovni-nacrt-KZS-za-sezono-2024.pdf

[8] Olimpijska listina, URL: https://stillmed.olympics.com/media/Documents/International-Olympic-Committee/IOC-Publications/EN-Olympic-Charter.pdf

[9] Kitajci ogorčeni zaradi škandala badmintonistk, URL: https://old.delo.si/sport/olimpijskeigre/kitajci-ogorceni-zaradi-skandala-badmintonistk.html

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

You may use these HTML tags and attributes:

<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>