Nogometna zveza Slovenije (NZS) je s 23. junijem uvedla novo obliko pogodbe, ki jo sklepata igralec in klub — t. i. »profesionalna pogodba o igranju nogometa za mlade perspektivne igralce« (pogodba za mlade igralce). Takšna pogodba je po novem edina pogodba poleg enotne pogodbe (za profesionalce) oziroma enotne pogodbe o zaposlitvi, ki se sklepa za profesionalce.

Zakaj potreba po novi pogodbi?

Pred uvedbo te nove oblike so imeli klubi na voljo le sklepanje enotne pogodbe za profesionalce. Vsebina te pogodbe je v bistvenih delih določena vnaprej in je klubi ne morejo prilagajati, razen če spremembe koristijo nogometašu ali nogometašici.

Ravno ta togost je pogosto povzročala pravno negotovost. Pojavljala se je predvsem v primerih, ko je mladoletni igralec ob podpisu pogodbe prejel zagotovilo, da bo vključen v vse aktivnosti prve ekipe, klub pa tega kasneje ni spoštoval. Velja namreč nepisano pravilo (ki ne temelji na nobeni sodni ali arbitražni odločbi), da klub igralca lahko prerazporedi v selekcije, ki ustrezajo njegovim letom. Posledično takšna obljuba pogosto ostane le prazna beseda — seveda pa sodelovanje v prvi ekipi nikoli ne pomeni zagotovljenega igralnega časa.

Takšno situacijo bi bilo mogoče povsem enostavno urediti z aneksom k enotni pogodbi, kjer bi se stranke natančno dogovorile glede igranja v različnih selekcijah. Na ta način bi lahko hitro odpravili dvome in morebitno nezadovoljstvo.

Drugi primer zapletov so bile t. i. štipendijske pogodbe. V praksi so bile pogosto le prozoren poskus pogodbenega ustrahovanja igralcev: ti so se bali prekiniti pogodbo zaradi enostranskih klavzul, ki so jih obvezovale k vračilu vseh prejetih zneskov. Najprej je treba ugotoviti, ali sploh gre za štipendijsko razmerje, ki ga opredeljuje zakon. Za slednje je značilno predvsem, da se je štipendist dolžan po zaključku izobraževanja zaposliti pri štipenditorju, pri čemer v nasprotnem primeru nastopi dolžnost vračila prejetih štipendijskih sredstev. Hitro pa se pokaže, da v veliki večini primerov ne gre za pravo štipendijsko razmerje, temveč kvečjemu za podjemno pogodbo, po kateri igralec klubu nudi svoje storitve. To poleg davčnih vprašanj odpira tudi vprašanje izpodbojnosti (celo ničnosti) takšnih enostranskih in za mladoletne igralce nadvse škodljivih določil. Pravna negotovost v primeru spora med igralcem in klubom je bila zato velika — posledično tudi nezadovoljstvo vseh v nogometnem okolju.

Kaj v praksi pomeni »profesionalec«?

Občutek je, da je NZS z novo pogodbo želela vnesti več reda in pravne jasnosti. Toda že na prvi pogled ostaja več odprtih vprašanj kot jasnih rešitev. Težko je namreč govoriti o profesionalni naravi pogodbenega razmerja, če igralec prejema plačilo v višini 350,00 EUR. Že na prvi pogled je jasno, da to ne zadostuje za status profesionalca — tudi zakonodaja na več mestih določa minimalne zneske, ki jih mora zaposleni prejemati.

Najprej so tu pravila o minimalni plači v Republiki Sloveniji, ki na današnji dan znaša 1.277,72 EUR.^[1] Poleg tega imamo določila Zakona o državljanstvu, ki v četrti alineji prvega odstavka 10. člena določa, da mora vsak prosilec za naturalizacijo izkazati, da ima zagotovljena sredstva za materialno in socialno varnost, kar od 1. 3. 2025 predstavlja 494,09 EUR^[2] mesečno. To pomeni, da država navedeni znesek obravnava kot minimalna sredstva, ki naj bi posamezniku zagotavljala vsaj osnovno za dostojno preživetje. 

Poleg tega se za profesionalca šteje samo tisti, ki s svojim delom zasluži več, kot znašajo njegovi dejanski mesečni stroški za igranje nogometa — nastanitev, prehrana, prevozi, šolanje, oblačila, itd. Pri mladoletnih igralcih je skoraj gotovo, da ti stroški presegajo 350,00 EUR. Po navodilih NZS naj bi klubi pred sklepanjem pogodb za vsakega posebej preverili te dejanske stroške. Toda kako bo klub od mladoletnega igralca izvedel, koliko znašajo njegovi mesečni stroški, če zanj in še za njegove sorojence skrbi oče samohranilec? Klube to postavlja pred zelo zahtevno nalogo.

Kaj nova ureditev prinaša klubom?

Z uvedbo nove pogodbe je NZS želela zaščititi predvsem manjše klube, ki mladim igralcem niso mogli ponuditi enotne pogodbe za profesionalce. Ti so imeli status amaterja, kar je pomenilo, da so lahko prestopili v drug klub le proti plačilu nadomestila za trening in ne morebitne odškodnine (ki pri nas pogosto predstavlja največji del prihodkov klubov). Po novem bodo klubi, ki bodo sklepali pogodbo za mlade igralce, dolžni plačati nadomestilo za vzgojo prejšnjemu klubu, saj bo tak igralec pridobil status profesionalca.

Posebnost nove pogodbe je tudi ta, da ne določa več člena, ki bi določal višino odškodnine ob prestopu igralca v času trajanja pogodbe. To je verjetno posledica drugega odstavka Zakona o športu, ki določa: »Športna organizacija lahko od športnika, starejšega od 15 let, zahteva plačilo nadomestila za prestop, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.«

Če igralec pogodbo prekine brez upravičenega razloga, se lahko registrira za novi klub. Klub, s katerim je imel pogodbo, odškodnine v smislu prestopa ne bo mogel zahtevati — lahko pa bo zahteval odškodnino za prekinitev pogodbe, ki po ustaljeni praksi pomeni razliko do vseh prejemkov do izteka pogodbe. Jasno je, da so ti zneski relativno nizki, še posebej v primerjavi s klasičnimi prestopnimi zneski v nogometu. Disciplinska sankcija za igralca in novi klub je sicer mogoča, a kaže, da bo prav grožnja takšne sankcije pogosto edini mehanizem, ki bo odvračal od neupravičenih prekinitev.

Še davčna negotovost za konec

Za konec je treba izpostaviti še davčno-pravni vidik. Ni namreč jasno, za kakšno pogodbo sploh gre: podjemno? Pogodbo s samostojnim podjetnikom (kar dijak sploh ne more biti)? Morda dijaško ali študentsko delo? Prav tako ni jasno, ali je znesek 350,00 EUR bruto ali neto. Vse to je ključno razumeti, še preden kdorkoli sprejme odločitev o podpisu nove pogodbe za mlade profesionalce.

Na tej točki prevladuje občutek, da nova ureditev odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Zato bi bilo smiselno počakati s sklepanjem takšnih pogodb, vsaj toliko časa, da se razjasnijo ključne dileme — od življenjskih stroškov in minimalnih zneskov do davčne obravnave in dejanske izvedljivosti v praksi.

^[1] https://www.gov.si/teme/minimalna-placa/

^[2] https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-0321/sklep-o-usklajenih-visinah-transferjev-ki-so-doloceni-v-nominalnih-zneskih-ter-o-odstotku-uskladitve-drugih-transferjev-posameznikom-in-gospodinjstvom-v-republiki-sloveniji